9. DAN: sobota, 21.10.2017 - Premočene v Dublinu

Naš dan se je začel v ranih jutranjih urah. Ko so se pubi šele zapirali, smo jo me že "veselo" mahale po temačnem in viharnem Corku do avtobusne postaje. Nadajlnje tri ure smo presmrčale na avtobusu do Dublina, kjer nas je pričakalo značilno irsko vreme (torej dež in veter).
Pred parkom Phoenix so se naše poti ločile. 
Tri izmed peterice je pošteno namočilo v živalskem vrtu, kjer ni bilo kaj dosti za videti, saj so se živali večinoma poskrile.








  
 Nič kaj drugače ni bilo s Tinkaro in Evo, ki po današnjem dnevu, kljub zmrdovanju sostanovalk, zavračata tuš za nadalnje tri dni.

Premočeni in prepihani sta se utaborili v pekarni, kjer sta čez mizo ponosno raztegnili zemljevid, ter z vso resnostjo, ki sta jo še premogli, naredili načrt.
  


 Medtem sta se Sara in Vida, s profesorico, odpravili proti centru mesta, kjer so si privoščile pozni zajtrk in se napotile proti Trinity College-u.


  
 Takrat je bil preostali del ekipe že na suhem, v dublinskem gradu. Tam je čakal na usmrtitev James Connolly, ta je bil zadnja žrtev smrtne obsodbe zaradi boja za samostojnost Irske. Dvorec je v svojem času pohvalilo tudi njeno visočanstvo, kraljica Viktorija, katere obisk Irske je veljal za najdaljšega do tedaj. V 2. polovici 17. stoletja je večjo veljavo na dvorcu dobilo pohištvo irskega porekla, poprej pa je na njegovem mestu stalo londonsko.






 Naše poti so se nepričakovano križale pred avtobusno postajo, kjer sta Tinkara in Eva pogumno kljubovali dežju in čakali na avtobus, ki ju bo popeljal do Trinity college-a.
Medtem so se Sara, Vida in profesorica ravno odpravljale do gradu, kamor so kljub napačnim navodilom zmedene dvojice prišle uspešno. Prav tako smo si vse ogledale Katedralo sv. Patrika in njene čudovite vitraže, pred njo pa smo bile deležne družbe izredno fotogeničnih galebov (bird lady pride na svoj račun).





 S čevlji, polnimi vode, ter polomljenimi dežniki in premraženimi nosovi, smo se odpravile na skodelico vroče čokolade in posladek, ki sta nam po vsem tem še kako sedla.
Ko smo si osušile svoje mokre lase je napočil čas, da se vrnemo v, že skoraj domači Cork.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

14. & 15. DAN: četrtek in petek, 26. & 27.10.2017 - Grenko sladko slovo

Slika
Ker smo bile včeraj preveč utrujene, smo se odločile, da bomo blog napisale danes. Kaj nas je tako utrudile, se sprašujete? Zadnji dan dela je bil tudi najbolj naporen. Eva je vestno pripravljala živali na operacije, med posegom asistirala ter žival nadzirala in opazovala zbujanje živali po operaciji. Zadolžena je bila tudi za praznjenje pasjih mehurjev (sprehajanje). Napeto je bilo tudi pri Tinkari, opravili so sterilizacijo, dve kastraciji, operacijo novotvorbe na "mandljih" pri mački, ki zaradi te prepreke, ni imela glasu. Prisostvovala je tudi dvema dentalnima posegoma. Pri vsem tem je bila podobno kot Eva zadolžena tudi za pripravo, monitoring in pospravljanje operacijske sobe po operaciji. Na Sarini kliniki se je na veliko odstranjevalo, med drugim "jajca", ciste in celo trnke. Udeležila se je tudi lova na pobeglega mucka, ki je storil nemogoče, in se spravil skozi luknjo, ki bi morala biti po vseh pravilih premajhna. Vida se
Preberite več

4. DAN: ponedeljek, 16.10.2017 – Ophelia stops by

Slika
Usodni dan se je začel relativno neusodno. Preživele smo ga kot gnili kup bananinih olupkov, ki skozi okno opazuje bližajoče se neurje. prestrašili so se tudi domačini, zaprti so bili lokali, ulice pa prazne. Zaprte med štirimi stenami sta nas Tinkara in Eva postregli z malo, da ne usodno porcijo rižote, katere "odličen" okus je še izboljšala obilica chedar sira.
Preberite več

6. DAN: sreda, 18.10.2017 – Evin "produktivni" dan

Slika
Tako kot vam pove naslov, Eva tudi danes ni šla na prakso, saj so na njeni kliniki še vedno brez elektrike. Tudi pri Tinkari vztrajajo na svečkah. Kljub temu so opravili nekaj osnovnih pregledov in poslušali predstavitev nove naprave za analizo krvi. Medtem so pri Sari opravili anastomozo debelega in tankega črevesja, izpulili ter spolirali nekaj zob ter požrešnemu psu odstranili za pest kovancev.   Zanimiv in rahlo depresiven dan je imela tudi Vida. Zakaj depresiven se sprašujete? Zjutraj jih je namreč pričakala žalostna vest, da je mačka, ki je bila hospitalizirana na kliniki, ponoči poginila. Kot da to še ni bilo dovolj, sta sledili še dve evtanaziji in operacija tumorja, vendar pa se zavedamo, da so tudi takšni dnevi del našega poklica. Zamorjenemu delovnem dnevu navkljub, je dan zaključila s prijetno peko mafinov z veterinarko in njeno družino.   Medtem, ko smo se me učile takih in drugačnih stvari in je Eva "produktivno" izkoriščala prost da
Preberite več