9. DAN: sobota, 21.10.2017 - Premočene v Dublinu

Naš dan se je začel v ranih jutranjih urah. Ko so se pubi šele zapirali, smo jo me že "veselo" mahale po temačnem in viharnem Corku do avtobusne postaje. Nadajlnje tri ure smo presmrčale na avtobusu do Dublina, kjer nas je pričakalo značilno irsko vreme (torej dež in veter).
Pred parkom Phoenix so se naše poti ločile. 
Tri izmed peterice je pošteno namočilo v živalskem vrtu, kjer ni bilo kaj dosti za videti, saj so se živali večinoma poskrile.








  
 Nič kaj drugače ni bilo s Tinkaro in Evo, ki po današnjem dnevu, kljub zmrdovanju sostanovalk, zavračata tuš za nadalnje tri dni.

Premočeni in prepihani sta se utaborili v pekarni, kjer sta čez mizo ponosno raztegnili zemljevid, ter z vso resnostjo, ki sta jo še premogli, naredili načrt.
  


 Medtem sta se Sara in Vida, s profesorico, odpravili proti centru mesta, kjer so si privoščile pozni zajtrk in se napotile proti Trinity College-u.


  
 Takrat je bil preostali del ekipe že na suhem, v dublinskem gradu. Tam je čakal na usmrtitev James Connolly, ta je bil zadnja žrtev smrtne obsodbe zaradi boja za samostojnost Irske. Dvorec je v svojem času pohvalilo tudi njeno visočanstvo, kraljica Viktorija, katere obisk Irske je veljal za najdaljšega do tedaj. V 2. polovici 17. stoletja je večjo veljavo na dvorcu dobilo pohištvo irskega porekla, poprej pa je na njegovem mestu stalo londonsko.






 Naše poti so se nepričakovano križale pred avtobusno postajo, kjer sta Tinkara in Eva pogumno kljubovali dežju in čakali na avtobus, ki ju bo popeljal do Trinity college-a.
Medtem so se Sara, Vida in profesorica ravno odpravljale do gradu, kamor so kljub napačnim navodilom zmedene dvojice prišle uspešno. Prav tako smo si vse ogledale Katedralo sv. Patrika in njene čudovite vitraže, pred njo pa smo bile deležne družbe izredno fotogeničnih galebov (bird lady pride na svoj račun).





 S čevlji, polnimi vode, ter polomljenimi dežniki in premraženimi nosovi, smo se odpravile na skodelico vroče čokolade in posladek, ki sta nam po vsem tem še kako sedla.
Ko smo si osušile svoje mokre lase je napočil čas, da se vrnemo v, že skoraj domači Cork.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

13.DAN: sreda, 25.10.2017 - "Postla, postla, postla"

POSLEDNJI BLOG

14. & 15. DAN: četrtek in petek, 26. & 27.10.2017 - Grenko sladko slovo