IRSKA - PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE DIJAKINJ

Ker smo bile včeraj preveč utrujene, smo se odločile, da bomo blog napisale danes. Kaj nas je tako utrudile, se sprašujete? Zadnji dan dela je bil tudi najbolj naporen. Eva je vestno pripravljala živali na operacije, med posegom asistirala ter žival nadzirala in opazovala zbujanje živali po operaciji. Zadolžena je bila tudi za praznjenje pasjih mehurjev (sprehajanje). Napeto je bilo tudi pri Tinkari, opravili so sterilizacijo, dve kastraciji, operacijo novotvorbe na "mandljih" pri mački, ki zaradi te prepreke, ni imela glasu. Prisostvovala je tudi dvema dentalnima posegoma. Pri vsem tem je bila podobno kot Eva zadolžena tudi za pripravo, monitoring in pospravljanje operacijske sobe po operaciji. Na Sarini kliniki se je na veliko odstranjevalo, med drugim "jajca", ciste in celo trnke. Udeležila se je tudi lova na pobeglega mucka, ki je storil nemogoče, in se spravil skozi luknjo, ki bi morala biti po vseh pravilih premajhna. Vida se

Komaj smo vstale s postelje, že smo sanjale o njenih mehkih blazinah in toplih odejah. Ker smo v preteklih nekaj dneh pridno praznile hladilnik, je danes zjutraj prišlo do rahlega pomanjkanja, zato je morala uboga Tinkara, ki naravnost prezira kosmiče, jesti cornfleks. Pot do ambulant smo veselo "predrnjohale" na avtobusih, potem pa nas je za silo zbistril svež jutranji zrak. Najbolj od vseh seveda Evo, saj je preživela večino prakse na prostem, ob morjenju bikove moškosti. Bila je priča tudi manjši nezgodi, in sicer krvavitvi, ki pa so jo na srečo uspeli ustaviti. Medtem je Sara skozi okno omare, kot kakšen nepridiprav, opazovala operacijo - luksacijo patelle (poglabljanje žleba pogačice), saj zaradi sterilsnosti ni smela biti prisotna v operacijski dvorani. Poleg tega je izpustila svojo vsakodnevno telpovadbo (dvigovanje žakljev hrane) ter prisostvovala sterelizacijam ter dentalnemu posegu. Istočasno se je Tinkara v mačji bolnišnici učila novih f

Kot že naslov pove, smo bile zadnji teden predvsem na dieti "kruh in cuker", zato je naše, že tako mučno, vstajanje iz postelje še oteženo. Ena po ena smo se skotalile po stopnicah do jedilnice, tam pa so nas na mizi že čakali mamljivi krofki, tudi zanje se je našel prostor v naših želodčkih. Okrepčane, pa vendar neprespane, smo se odpravile na svojo vsakodnevno prakso. Sarin delovnik je bil podoben jutranjim krofom, nekoliko pust s pridihom sladkega. Začel se je s preiskavo trebušne votline psice, v kateri je veterinar odkril tumor v velikosti manjše rugbi žoge, zato ga ni bilo mogoče odstraniti. Razen tega je njen delovni dan potekal precej običajno (to vključuje njen vsakodnevni "bilding"). Tumor so odkrili tudi v Evini ambulanti, vendar pa je bilo tega, kljub njegovi velikosti, mogoče odstraniti. Ni pa vse samo črno, saj je bila Eva deležna tudi obilice ljubkosti malih yorkijev, ki so se oglasili na cepljenje in čipiranje, za seboj pa pustili veliko dobre

Zjutraj se nam, kot vsakemu normalnemu osebku, ni dalo vstati. Za povrh pa nas je spet zapustila Vida in s seboj odnesla tudi svoj zelo uporabni fotoaparat. Neprespane smo se odpravile vsaka do svoje klinike. Odtujena Vida je izkusila delo na terenu, to je vključevalo pregled in terapijo črede ovac, ki sta jih ponoči napadla dva divja psa. Poleg tega pa je tudi prisostvovala pri testih za tuberkulozo. Medtem se je Sara ponovno borila z "lahkimi" žaklji hrane, skrbela za čistočo v pesjakih ter se "uspešno zaklenila" na hladno irsko podnebje, medtem ko bi morala sprehajati psa. Marljivo je delala tudi Eva, ki je bila priča kar nekaj umorom jajčnikov (sterilizacijam) ter odstranitvi polipov. Prav tako pa je navezovala stike z irskimi študenti programa veterinary nursing, ki vsako leto dobijo priložnost opravljati prakso v Sloveniji in so nad njo precej navdušeni. Tudi pri Tinkari je bilo pestro, saj so opravili kompleksen zobni poseg in olepšali videz perzijke

 Medtem, ko so navadni smrtniki še vedno sladko spali, smo me že drugi dan zapored korakale po Corku. Odgovorni del naše skupine se je brezskrbno vkrcal na avtobus, Evo pa je doletela ta nesreča, da se po nekih čudnih naključjih ni znašla na seznamu potnikov, zato smo jo morale "prešvercati". Dolgo vožnjo nam je krajšal zgovorni šofer, ki nas je seznanil z zgodovino Irske (krompirjeva lakota). Ustaviti bi se morali v mestecu Limerick, ki je bilo na žalost poplavljeno, zato smo svojo lakoto potešili na precej netradicionalni bencinski postaji. S polnimi vampki in praznimi mehurji smo se prislinile do avtobusa, ki je bil za tem deset kil težji. Po zakotnih cestah in mimo pašnikov z alpakami smo se priguncali do našega glavnega cilja - Cliffs of Moher. Tam so se naše frizure upirale težnosti in se dvigovale visoko v nebo (unicorni). Tudi voda, ki naj bi tekla navzdol po klifih, je spremenila svojo naravno pot in je raje škropila navzg